Difference between revisions of "Sibirskoj starozhyl'noj narod"
Sibiryak-04 (розговор | влож) |
Sibiryak-04 (розговор | влож) |
||
| Line 34: | Line 34: | ||
'''Sibirskoj starožyljnoj narod''' ('''starožyly''', '''žohi''') — [[narod]] v [[Sibirj|Sibire]]-toj. Potemki poselencov polunošno- da poludniovoruskovo ji [[komy|komovskovo]] koreškov. Žyrovut po-na vsioj [[Sibirj|Sibire]]. Mnutriah starožylov vyvojutsa podnarodniki [[čaldony|čaldonov]], [[keržakov]] da [[sibirski kozaki|kozakov]]. Po vere kliaššenna postatj [[pravoslavve|pravoslavny]] ([[keržaki]]-te prijavliajutsa [[starovery]]). Rodimoj govor — [[sibirskoj govor|sibirskoj]], kakoj sosklavšys na baze [[polunošnoslovianski govory|polunošnoruskih govorov]] s mogutnoj šeborčoj [[poludniovoruski govory|poludniovoruskih]] ji vzial dorodno [[tiurski govory|tiurskih]], [[mongoljski govory|mongoljskih]], [[perjvoazijatski govory|perjvoazijatskih]] ji družnyh šermačkov dyk. Pošti čo užo na [[rossejskoj govor|rossejskoj]] perešedšy-to. Vobča čislennosj kolo 5—7 mln liudiov. Ješšo v 40-ty gody 20 veka supojili 40% vsiovo nejasašnovo naseljsva [[Sibirj|Sibiri]]-toj, a družny — [[novosioly]] — potemki poznih [[rossy|rossejskih]], [[belorusy|beloruskih]] da [[ukrajincy|vukrajinskih]] poselencov 20 veku, kaki starožylami ne prijavliajutsa dyk. Pomaliohu sotincy starožylov-teh rostut po-za jemigracyji novosiolov jiz [[Sibirj|Sibire]]-toj, a starožyly-te jemugrovut pomene, bo ššytajut [[Sibirj]] svojoj narodnoj votčinoj. | '''Sibirskoj starožyljnoj narod''' ('''starožyly''', '''žohi''') — [[narod]] v [[Sibirj|Sibire]]-toj. Potemki poselencov polunošno- da poludniovoruskovo ji [[komy|komovskovo]] koreškov. Žyrovut po-na vsioj [[Sibirj|Sibire]]. Mnutriah starožylov vyvojutsa podnarodniki [[čaldony|čaldonov]], [[keržakov]] da [[sibirski kozaki|kozakov]]. Po vere kliaššenna postatj [[pravoslavve|pravoslavny]] ([[keržaki]]-te prijavliajutsa [[starovery]]). Rodimoj govor — [[sibirskoj govor|sibirskoj]], kakoj sosklavšys na baze [[polunošnoslovianski govory|polunošnoruskih govorov]] s mogutnoj šeborčoj [[poludniovoruski govory|poludniovoruskih]] ji vzial dorodno [[tiurski govory|tiurskih]], [[mongoljski govory|mongoljskih]], [[perjvoazijatski govory|perjvoazijatskih]] ji družnyh šermačkov dyk. Pošti čo užo na [[rossejskoj govor|rossejskoj]] perešedšy-to. Vobča čislennosj kolo 5—7 mln liudiov. Ješšo v 40-ty gody 20 veka supojili 40% vsiovo nejasašnovo naseljsva [[Sibirj|Sibiri]]-toj, a družny — [[novosioly]] — potemki poznih [[rossy|rossejskih]], [[belorusy|beloruskih]] da [[ukrajincy|vukrajinskih]] poselencov 20 veku, kaki starožylami ne prijavliajutsa dyk. Pomaliohu sotincy starožylov-teh rostut po-za jemigracyji novosiolov jiz [[Sibirj|Sibire]]-toj, a starožyly-te jemugrovut pomene, bo ššytajut [[Sibirj]] svojoj narodnoj votčinoj. | ||
==Čin žysti== | ==Čin žysti== | ||
| − | Starožyly-te ne jimajit vodnovurynnovo žyrovannia ji rozseleny po-na vsioj [[Sibirj|Sibire]]. Vosobno jih dorodno na zemiah byvčih Toboljskoj, Tomskoj, Jenisejskoj gubernniov, Zabajkaljskoj voblasi. | + | Starožyly-te ne jimajit vodnovurynnovo žyrovannia ji rozseleny po-na vsioj [[Sibirj|Sibire]]. Vosobno jih dorodno na zemiah byvčih Toboljskoj, Tomskoj, Jenisejskoj, Jirkutskoj gubernniov, Zabajkaljskoj voblasi. |
Revision as of 15:19, 13 Студня 2021
| Sibirski starožyly | |
|---|---|
| Čislennosj: | 5 000 000 — 7 000 000 liudiov |
| Uryh žyrovannia: |  Federacyja Rosssejska : 4000(danki perepisi 2010, jatno nevzaboljny) |
| Govor: | sibirskoj, rossejskoj, aglickoj |
| Vera: | pravoslavve (kliaššenna postatj) |
| Vhojut v: | slovianski narody |
| Podnarodnosi: | čaldony, kozaki, keržaki |
| Rodimy narodnosi: | rossy, pomory, poliaki, komy |
| Poroda: | slovianski narody, čihono-vugorski narody |
Sibirskoj starožyljnoj narod (starožyly, žohi) — narod v Sibire-toj. Potemki poselencov polunošno- da poludniovoruskovo ji komovskovo koreškov. Žyrovut po-na vsioj Sibire. Mnutriah starožylov vyvojutsa podnarodniki čaldonov, keržakov da kozakov. Po vere kliaššenna postatj pravoslavny (keržaki-te prijavliajutsa starovery). Rodimoj govor — sibirskoj, kakoj sosklavšys na baze polunošnoruskih govorov s mogutnoj šeborčoj poludniovoruskih ji vzial dorodno tiurskih, mongoljskih, perjvoazijatskih ji družnyh šermačkov dyk. Pošti čo užo na rossejskoj perešedšy-to. Vobča čislennosj kolo 5—7 mln liudiov. Ješšo v 40-ty gody 20 veka supojili 40% vsiovo nejasašnovo naseljsva Sibiri-toj, a družny — novosioly — potemki poznih rossejskih, beloruskih da vukrajinskih poselencov 20 veku, kaki starožylami ne prijavliajutsa dyk. Pomaliohu sotincy starožylov-teh rostut po-za jemigracyji novosiolov jiz Sibire-toj, a starožyly-te jemugrovut pomene, bo ššytajut Sibirj svojoj narodnoj votčinoj.
Čin žysti
Starožyly-te ne jimajit vodnovurynnovo žyrovannia ji rozseleny po-na vsioj Sibire. Vosobno jih dorodno na zemiah byvčih Toboljskoj, Tomskoj, Jenisejskoj, Jirkutskoj gubernniov, Zabajkaljskoj voblasi.