Difference between revisions of "Sibir'"

С Сибирска Википеддя
Айдать на коробушку Айдать на сыскальник
Line 4: Line 4:
  
 
Delitsa na [[Glubinna Sibirj|Glubinnu]] da na [[Vozhodna Sibirj|Vozhodnu]]. Ješšo vyvodiut [[Poludniova Sibirj|Sonopiošnu Sibirj]] (kamniny na sonopioku), [[Polunošno-Vozhodna Sibirj|Polunošno-Vozhodnu Sibirj]], [[Oseriodnia Sibirj|Oseriodniu Sibirj]] da [[Sibirskoj Daljnoj Vozhod|Daljnovozhodnu Sibirj]] (sibirski postatj [[Daljnoj Vozhod|Daljnovo Vozhodu]]-tovo).
 
Delitsa na [[Glubinna Sibirj|Glubinnu]] da na [[Vozhodna Sibirj|Vozhodnu]]. Ješšo vyvodiut [[Poludniova Sibirj|Sonopiošnu Sibirj]] (kamniny na sonopioku), [[Polunošno-Vozhodna Sibirj|Polunošno-Vozhodnu Sibirj]], [[Oseriodnia Sibirj|Oseriodniu Sibirj]] da [[Sibirskoj Daljnoj Vozhod|Daljnovozhodnu Sibirj]] (sibirski postatj [[Daljnoj Vozhod|Daljnovo Vozhodu]]-tovo).
 +
 +
Talmaj jejnošnoj — 13,1 mln tju kl. Na 2021 naseljsva bylo 37 457 480 liudiov.

Revision as of 10:34, 13 Студня 2021

Zemepisansko-narodopisannoj čertiož Sibiri-toj na 16 vek
Čertiož Sibiri v supoje Fedejacyji Rossejskoj

Sibirj — kliaššučoj zemepisannoj kraj na polunoče Aziji-toj. Na glubniku jimat rubež Kamenem-tem, na vozhodu — Tihim dalajom, na polunoče — Sibirkim dalajom, a na sonopioku vodnokelevoj rubež-tot ukazatj ji nezia, bo na jetu kodolu dorodno sporoviššov dyk. V našenski deni sonopiošnoj rubež ššytatsa deržavnoj rubež Fedejacyju Rossejskoj, odnako ješšo sto godov vsad za Sibirj ššytali ji Kazahstan s Kirgizijoj. Byla zajimkovana Rossejskim carsvom v 16-18 vekah.

Delitsa na Glubinnu da na Vozhodnu. Ješšo vyvodiut Sonopiošnu Sibirj (kamniny na sonopioku), Polunošno-Vozhodnu Sibirj, Oseriodniu Sibirj da Daljnovozhodnu Sibirj (sibirski postatj Daljnovo Vozhodu-tovo).

Talmaj jejnošnoj — 13,1 mln tju kl. Na 2021 naseljsva bylo 37 457 480 liudiov.