Difference between revisions of "Sibir'"
Айдать на коробушку
Айдать на сыскальник
Sibiryak-04 (розговор | влож) |
Sibiryak-04 (розговор | влож) |
||
Line 2: | Line 2: | ||
'''Sibirj''' — kliaššučoj [[zemepisanne|zemepisannoj]] kraj na polunoče [[Azija|Aziji]]-toj. Na glubniku jimat rubež [[Uraljskoj kamenj|Kamenem]]-tem, na vozhodu — [[Tihoj dalaj|Tihim dalajom]], na polunoče — [[Polunošnoj dalaj|Sibirkim dalajom]], a na sonopioku vodnokelevoj rubež-tot ukazatj ji nezia, bo na jetu kodolu dorodno sporoviššov dyk. V našenski deni sonopiošnoj rubež ššytatsa deržavnoj rubež [[Rosseja|Fedejacyju Rossejskoj]], odnako ješšo sto godov vsad za Sibirj ššytali ji [[Kazahstan]] s [[Kirgizija|Kirgizijoj]]. | '''Sibirj''' — kliaššučoj [[zemepisanne|zemepisannoj]] kraj na polunoče [[Azija|Aziji]]-toj. Na glubniku jimat rubež [[Uraljskoj kamenj|Kamenem]]-tem, na vozhodu — [[Tihoj dalaj|Tihim dalajom]], na polunoče — [[Polunošnoj dalaj|Sibirkim dalajom]], a na sonopioku vodnokelevoj rubež-tot ukazatj ji nezia, bo na jetu kodolu dorodno sporoviššov dyk. V našenski deni sonopiošnoj rubež ššytatsa deržavnoj rubež [[Rosseja|Fedejacyju Rossejskoj]], odnako ješšo sto godov vsad za Sibirj ššytali ji [[Kazahstan]] s [[Kirgizija|Kirgizijoj]]. | ||
− | Delitsa na [[Glubinna Sibirj|Glubinnu]] da na [[Vozhodna Sibirj|Vozhodnu]]. Ješšo vyvodiut [[Poludniova Sibirj| | + | Delitsa na [[Glubinna Sibirj|Glubinnu]] da na [[Vozhodna Sibirj|Vozhodnu]]. Ješšo vyvodiut [[Poludniova Sibirj|Sonopiošnu Sibirj]] (kamniny na sonopioku), [[Polunošno-Vozhodna Sibirj|Polunošno-Vozhodnu Sibirj]], [[Oseriodnia Sibirj|Oseriodniu Sibirj]] da [[Sibirskoj Daljnoj Vozhod|Daljnovozhodnu Sibirj]] (sibirski postatj [[Daljnoj Vozhod|Daljnovo Vozhodu]]-tovo). |
Revision as of 10:20, 13 Студня 2021
Sibirj — kliaššučoj zemepisannoj kraj na polunoče Aziji-toj. Na glubniku jimat rubež Kamenem-tem, na vozhodu — Tihim dalajom, na polunoče — Sibirkim dalajom, a na sonopioku vodnokelevoj rubež-tot ukazatj ji nezia, bo na jetu kodolu dorodno sporoviššov dyk. V našenski deni sonopiošnoj rubež ššytatsa deržavnoj rubež Fedejacyju Rossejskoj, odnako ješšo sto godov vsad za Sibirj ššytali ji Kazahstan s Kirgizijoj.
Delitsa na Glubinnu da na Vozhodnu. Ješšo vyvodiut Sonopiošnu Sibirj (kamniny na sonopioku), Polunošno-Vozhodnu Sibirj, Oseriodniu Sibirj da Daljnovozhodnu Sibirj (sibirski postatj Daljnovo Vozhodu-tovo).