Sibirskoj starozhyl'noj narod

Sibirski starožyly
Čislennosj:	5 000 000 — 7 000 000 liudiov
Uryh žyrovannia:	Federacyja Rosssejska : 4000 (danki perepisi 2010, jatno nevzaboljny) Kazahstan Kirgizija SMD (Aliaska)
Govor:	sibirskoj, rossejskoj, aglickoj
Vera:	pravoslavve (kliaššenna postatj)
Vhojut v:	slovianski narody
Podnarodnosi:	čaldony, kozaki, keržaki
Rodimy narodnosi:	rossy, pomory, poliaki, komy
Poroda:	slovianski narody, čiuhono-vugorski narody

Tiosiol narodnovo znamia sibirkovo snarožyljnovo naroda

Sibirskoj starožyljnoj narod (starožyly, žohi) — narod v Sibire-toj. Potemki poselencov polunošno- da poludniovoruskovo ji komovskovo koreškov. Žyrovut po-na vsioj Sibire. Mnutriah starožylov vyvojutsa podnarodniki čaldonov, keržakov da kozakov. Po vere kliaššenna postatj pravoslavny (keržaki-te prijavliajutsa starovery). Rodimoj govor — sibirskoj, kakoj sosklavšys na baze polunošnoruskih govorov s mogutnoj šeborčoj poludniovoruskih ji vzial dorodno tiurskih, mongoljskih, perjvoazijatskih ji družnyh šermačkov dyk. Pošti čo užo na rossejskoj perešedšy-to. Vobča čislennosj kolo 5—7 mln liudiov. Ješšo v 40-ty gody 20 veka supojili 40% vsiovo nejasašnovo naseljsva Sibiri-toj, a družny — novosioly — potemki poznih rossejskih, beloruskih da vukrajinskih poselencov 20 veku, kaki starožylami ne prijavliajutsa dyk. Pomaliohu sotincy starožylov-teh rostut po-za jemigracyji novosiolov jiz Sibire-toj, a starožyly-te jemugrovut pomene, bo ššytajut Sibirj svojoj narodnoj votčinoj.

Čin žysti

Starožyly-te ne jimajit vodnovurynnovo žyrovannia ji rozseleny po-na vsioj Sibire. Vosobno jih dorodno na zemiah byvčih Toboljskoj, Tomskoj, Jenisejskoj, Jirkutskoj gubernniov, Zabajkaljskoj voblasi. Vobnaknovenno žyrujit deriovniami, veslinami da v gorodah. Tradicyjno zadejevajutsa skotinovodsvom, sadiut zaseki, zverovut da balykovut. Buvat žyrovyt ji zajimkami.