Sibirskoj starozhyl'noj narod

С Сибирска Википеддя
Айдать на коробушку Айдать на сыскальник
Sibirski starožyly
Čislennosj: 5 000 000 — 7 000 000 liudiov
Uryh žyrovannia: Flag.Russia.png Federacyja Rosssejska : 4000
(danki perepisi 2010, jatno nevzaboljny)

Flag of Kazakhstan.svg Kazahstan
25pxKirgizija
Sosparenny Merikanski Deržavki (Aliaska)

Govor: sibirskoj, rossejskoj, aglickoj
Vera: pravoslavve (kliaššenna postatj)
Vhojut v: slovianski narody
Podnarodnosi: čaldony, kozaki, keržaki
Rodimy narodnosi: rossy, pomory, poliaki, komy
Poroda: slovianski narody, čihono-vugorski narody

Sibirskoj starožyljnoj narod (starožyly, žohi) — narod v Sibire-toj. Potemki poselencov polunošno- da poludniovoruskovo ji komovskovo koreškov. Žyrovut po-na vsioj Sibire. Mnutriah starožylov vyvojutsa podnarodniki čaldonov, keržakov da kozakov. Po vere kliaššenna postatj pravoslavny (keržaki-te prijavliajutsa starovery). Rodimoj govor — sibirskoj, kakoj sosklavšys na baze polunošnoruskih govorov s mogutnoj šeborčoj poludniovoruskih ji vzial dorodno tiurskih, mongoljskih, perjvoazijatskih ji družnyh šermačkov dyk. Pošti čo užo na rossejskoj perešedšy-to. Vobča čislennosj kolo 5—7 mln liudiov. Ješšo v 40-ty gody 20 veka supojili 40% vsiovo nejasašnovo naseljsva Sibiri-toj, a družny — novosioly — potemki poznih rossejskih, beloruskih da vukrajinskih poselencov 20 veku, kaki starožylami ne prijavliajutsa dyk. Pomaliohu sotincy starožylov-teh rostut po-za jemigracyji novosiolov jiz Sibire-toj, a starožyly-te jemugrovut pomene, bo ššytajut Sibirj svojoj narodnoj votčinoj.