Pop da varnak

Pop da varnak — sibirska narodna skazka-ta.

Rečalovo tako:

Žyroval u popa varnak. Tri goda pop mu ničo ne platil. Jevon mu ji natakali, čo za jeto sdejatj. U popa-tovo borov roztravlenoj takoj. Denšyka kličali Jivan, sam bičeroj da ditiov dorodno dyk. Ji zahriapavšy von tovo borova ji hurnuvšy vo na dvore u popa, a sam-ot ješšo sovsem otošedšy s uryna. Stal utrusj pop-tot, vyjdaj na jevan, a borov-tot propaššoj seredj dvora ležyt. «Vaj vtora, čo že jeto?». A Jivan-tot mimo ajdat:

— Jivan, Jivan, zojdi-ka sudy. Požyrj-ka čo!

Jivan prišedšy.

— Čo jeto?

—Da jevon, kakoj zdorovoj borov-to byl, a propavšy. Ty-ot jivzi vo se — saryne, pokormiš.

Nu, Jivan — čo, jivzial, dyk ne propaššoj. Borov-to kliaššoj, dorodno malana, ot radosj-to bujet u robiatov!

A v narodu stali bajatj, čo borova-tovo Jivan sgubil. Jevon popovska mamka — staruha byla — ji lekočit: — Posadi-ka mia v pesterj, poverh šersioj nakroj da poprosisia u Jivana-tovo na kamenku šersj vetritj; ja posluhaju, čo voni budut bajatj pro borova.

Taki ji sdejavšy. Vzvalivšy pop na rameny pesterj-tu, taššytsa do Jivana, ahivat.

— Jevon, Vanečka, ja tako postanovliu, potvetritsa da ji ladno. Toko by robiaty ne trogali.

— Ladno, ladno.